nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Nova generacija konceptualistov (med najbolj znanimi predstavniki so Jérôme Bel, Xavier Le Roy, Alice Cauchat, Thomas Plischke, Maat Kangroo, Ester Salomon, Boris Charmatz, Marten Spangberg), ki na evropski sodobnoplesni sceni nastopi konec devetdesetih, sicer razmišlja o telesu drugače kot generacija, ki ji pripadajo Wim Wandekeybus, Anne Teresa de Keersmaeker, Lloyd Newson, Vera Mantero, Jan Fabre, a spet ne tako zelo drugače, kot se na prvi pogled zdi. Tako fizična osemdeseta kot pozna konceptualistična devetdeseta v sodobnem plesu zaznamuje zavedanje o telesu kot tistem neavtonomnem, krhkem, vmesnem polju prehajanja, ki je individualno, spolno, socialno določeno in vedno prepleteno z večplastnimi diskurzi. Čeprav bodo na prvi pogled vsi »plesni konceptualisti« poudarjali zavedanje o političnosti in performativnosti telesa, pa če pogledamo tipične predstave osemdesetih in začetka devetdesetih, se te prav tako navezujejo na podobne
koncepte: samo spomnimo se artificialnega urbanega telesa Anne Terese de Keersmaeker ali prehajajočega spolnega telesa britanske skupine DV8.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani