nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Nič nenavadnega, da so v svetu beguncev zagospodarili umetni svetovi, pa najsi smo se vanje zatekli s pomočjo drog ali informacijskih mrež.« In - če nadaljujemo podobo blodečega premišljevalca, ki se potika globoko pod površino šumnega sveta - mislec, pesnik, svečenik in varuh se, ko vzame(jo) v roke to ali ono sijajno ostalino (Dekleva si pomaga s poezijami Pessoe, Trakla, Celana, Rilkeja, Eliota, Bubra, Jimenéza, Padróna, Bachmannove in iranske pesnice Farough Farrokhzad) zaprepadeno čudi(jo) ne samo temu, kaj se je zgodilo s poezijo, ampak predvsem temu, kaj se je zgodilo s človeštvom, ki v poeziji ne prepoznava več svoje bitne zgodovine. »Čas, ki ga živimo, ni več ubožen«, - »polemizira« avtor z znano Hölderlinovo tožbo - »ampak otrpel, otopel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani