nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Na zunanji pogled je ni, saj gre v drugem delu za »parcialne« pesniške observacije, bolj ali manj aktualno privezane na določene slovenske dogodke (izide knjig pesniških kolegov, obletnice), toda malo temeljitejšemu primerjalnemu pogledu sorodnosti med obojim ne bo težko najti: ena, okvirna, je visok zagovor poezije s posebnim ozirom na menjavo tisočletja, druga, »operativna«, pa globoko brižno brskanje po njenem ontološkem temelju.
Res, esej O trnu in roži nam priklicuje podobo avtorja, ki kot mislec, pesnik, svečenik in varuh (besede in njenega izročila, zapisanega v tisočletjih pesništva) zamišljeno blodi med ostanki velike človeške zgodbe, ki jo je najgloblje, najpopolneje sprejela vase prav poezija, zdaj »v skrajno kritični točki sveta«, pa se je ta zgodba izrekanja sveta skozi poezijo nepreklicno končala. Kajti »Resničnost je spremenila svet v fizično in metafizično grobišče, ljudi pa v prebežnike, ki so se v nenaklonjeni tujini morali
odreči rodovnemu spominu, jeziku, obredom in sanjam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani