nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Da je poznavanje osnov kemije in zgodovine poglavitnih odkritij del splošne izobrazbe, dokazuje tudi nedavno izdana knjiga Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji izpod peresa akademika dr. Mihe Tišlerja, ambasadorja znanosti Slovenije, sredi 90. let rektorja ljubljanske Univerze, avtorja številnih strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig, pa tudi izobraženca, ki nikoli ni dopustil, da bi mu stroka postavljala meje intelektualne radovednosti in si je za prvo plačo kupil zbrana dela Ivana Cankarja.
Kdor koli bi ob naslovu knjige dr. Tišlerja pomislil, da se bo med branjem moral prebijati skozi dolgočasne (in iz srednješolskih let že davno pozabljene) formule kemijskih spojin, bo že na prvih straneh dojel, da je delo slovenskega akademika izčrpen, predvsem pa poljuden in berljiv pregled evropske zgodovine skozi oči kemika. Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji postrežejo z zanimivimi razlagami reči in pojavov, o
katerih si zaradi njihove uveljavljenosti danes sploh ne zastavljamo vprašanj, denimo, od kod izvirata izraz miniatura (po rdečem barvilu cinobru, ki je prevladovalo na manjših slikah in so ga že Rimljani poimenovali minij oz. minium) ali beseda kemija (najverjetneje izvira iz Egipta, saj kheimeia pomeni črno zemljo), zakaj draguljarji še danes žigosajo pravo zlato s sončnim žigom s krogom in piko v sredini, srebrovino pa z luninim žigom, polmesecem (ker so v arabski srednjeveški alkimiji imena sedmih kovin povezovali z imeni planetov), zakaj se etanol imenuje tudi aqua vitae ali voda življenja, v francoščini pa eau-de-vie (ker so v časih velikih epidemij kuge, ki so zdesetkale evropsko prebivalstvo v srednjem veku, mislili, da zaužitje alkohola preprečuje okužbo), kako so z alkimijo povezani prostozidarji ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani