nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Biti kos belega marmorja, tabula rasa, objekt, v katerega projiciramo svoje lastne fantazije, frustracije, hrepenenja in si potem operemo roke. Vsak ima svojo zgodbo o Miši Molk, o Heleni Blagne, Vidi Žabot, ker so dovolj gnetljive, dovolj elastične in hkrati dovolj prazne, da lahko vanje natlačimo vse človeško, in dovolj daleč, da lahko vanje usmerjamo oboževanje, voajerizem, fetišizem, sploh ker fetišizem ni nič drugega kot želja po izgubljenem objektu. S tem kako jih vidimo in razlagamo, se razgaljamo sami; odnos do njih je odnos do tistega v nas samih, kar nas fascinira, in tudi tistega, kar v sebi preziramo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani