nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Predsednik države, ki se je v ljubljanskem parku Zvezda pojavil v skladu s protokolarno inercijo, po pričakovanju ni rekel ne bev ne mev, običajnemu nagovoru, kot ga je bil prakticiral prejšnji predsednik, se je elegantno izognil s tričetrturno zamudo in zatemnjenimi očali, ministrica za kulturo se je za mikrofonom dokaj pogumno pridušala, da je truma podrejenih ji državnih uradnikov izpolnila vse, kar je javnosti pred letom strumno obljubila na istem mestu. To je bil v lučavi skoraj nadležno sončnega in nasilno prazničnega dopoldneva navidezno prispevek s svetle strani. Z bolj temotnimi in zagatnimi mislimi je zbrane knjigoljubce in naključne mimoidoče državljane, morebitne kupce in prodajalce knjig, nagovoril zdajšnji predsednik slovenskega pisateljskega društva, sicer tudi politik, na meji optimizma je med drugimi slavnostnimi govorniki in govornicami vešče balansiral tudi predsednik združenja tukajšnjih založnikov in knjigotržcev, sicer tudi
direktor največje slovenske založbe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani