nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ožboltove risbe so abstraktne, skoraj povsem se odpovejo figuraliki in gledalcu poskušajo posredovati subtilno likovno meditacijo o tem neproduktivnem, nefunkcionalnem času, ki pa razkriva množico dejstev o nezavednih mehanizmih osebe. In če naj bi bilo to danes že »kolonizirano« z uniformno motiviko, ki jo množična industrija zabave producira na najrazličnejših koncih sveta, je Ožbolt izbral drugo plat tega procesa, ki se ne realizira v jasnih, s figurami nasičenih medijskih podobah, ampak v abstraktnih risbah, ki nam predočijo bolj občutenja, tišino in negibno ponotranjeno mirnost tega stanja kot pa podobe, ki jih producira. V tem pogledu je tudi razumljiva umestitev risb in objektov v hotelskih sobah, ki so povsem določene s svojo specifično funkcijo, pri čemer gre za verjetno hoteno nasprotje prejšnji razstavi v Moderni galeriji, kjer je tematiziral galerijski prostor.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani