nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
»Smo mar narod, ki je nor na orožje, ali smo preprosto samo nori?« je Moorovo temeljno vprašanje, ki ga postavlja vsem razrednim slojem, etničnim skupinam ter medijsko vplivnim ljudem; od televizijskih producentov, ki nasilje predvajajo, do politikov, aktivistov in apologetov pravice do samooboroževanja, tipa Charlton Heston, dolgoletnega predsednika Združenja za pravico do nošenja orožja.
Moore je tip satiričnega, družbenoaktualnega dokumentarca, kritike z distance, ki bistvo problema običajno zadane precej bolje kot nevpadljivo dokumentiranje, uveljavil še s prvim filmom Roger and Me konec osemdesetih, nadaljeval s televizijskima serijama TV Nation in The Awful Truth ter potrdil s filmom The Big One, dokumentom promocijske turneje za svojo knjigo Downsize This!, s katero je sesul korporativni pohlep. V Bovling za Columbine Moore s kritiko znova ne varčuje, patologijo nasilja in strahu pred nasiljem razdela do podrobnosti; Američanom vrže v
obraz številne očitke, od tega, da za neverjetno število žrtev zaradi strelnega orožja nista kriva ne holivud ne glasbena industrija, temveč mentaliteta nacije in neznanska preprostost oboroževanja, do dejstva, da so si 11. september in druge teroristične tragedije (npr. Oklahoma City) zaradi neprestanega vojaškega vmešavanja, motiviranega z ekonomskimi in političnimi interesi, organizirali in financirali kar sami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani