nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Orgon Mira Podjeda se o avtentičnosti svoje pravljično dizajnirane predstave o Tartuffu ne sprašuje; do vzpostavitve »skupinske fantazije« pa ne pride, ker ji ne nasede nihče drug. Togi tek predstave, učinkujoč kot izpeljanka moralitet o človeški lahkovernosti in nasedanju prevarantom, se prelomi šele tik pred koncem - ko kraljevi odposlanec okupira oder z drugačnimi ritmi: Uroš Potočnik kot potomec Leningrajskih kavbojev, v kričeče zeleni uniformi in z odštekano frizuro, svoj monolog odrepa, nakar mu v gibu pritegne še preostali ansambel - drži, domislica učinkuje rahlo prisiljeno, vendar je ključ do koncepta uprizoritve, ki razume tartuffovstvo kot nadčasovni simptom (dramaturg je bil Niko Smrekar). Vsakdo potrebuje svojega internega (pa čeprav sanjskega) streznitvenega Tartuffa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani