nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Steven Soderbergh se je kljub prvim informacijam, da naj bi romanu zvesto sledil, temu še bolj oddaljil, ohranil je ljubezensko zgodbo ter zavrgel vse širše Lemove motive. Prvi vtis po ogledu Soderberghovega Solarisa je totalna neambicioznost, ki jo po svoje odraža že dolžina filma; njegov je za debelo uro krajši od Tarkovskega in temu primerno »tanjši«, premisa je zreducirana na Kelvinovo (George Clooney) hrepenenje po umrli ženi Rheyi (Natasha McElhone), vse skupaj daje vtis neposrečenega art filma, nekakšnega »Solarisa za telebane«. Če film postavimo v kontekst novega Holivuda, potem je s svojo umirjenostjo, navidezno metafizično dimenzijo in totalnim pripovednim nekonformizmom res videti, kot bi prišel z drugega planeta, vendar se nisem mogel otresti občutka, da je preračunljivi Soderbergh iskal predvsem umetniško afirmacijo, ki bi segla onstran skomercializiranih oskarjev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani