nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Trenutek, ki bi to omogočil, režiserka zamudi oziroma ga preigra z vratolomno hojo v krogu obeh (ne)potencialnih ljubimcev, samo po sebi (nekaj časa) sicer duhovito, vendar navsezadnje izpraznjeno. Edini Agnezin izraz lastne želje in »emancipirane« zavesti je tako prihranjen skoraj čisto za na konec, kjer pa njene besede (»Saj nisem trapa, jasno se zavedam, / da sem samo uboga omejenka ...«) padejo nekako v prazno. Njen lik se kljub igralkini nedvomni prizadevnosti gledalcu izmuzne, z njim pa tudi vrhovni razlog celotnega komičnega podjetja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani