nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Nisem bil zraven, ko jo je zadel, kaj pa vem, koliko je tehtala, od oka se je reklo, da tri kilograme, in so šli potem iz pustega zaliva na Peklenskih otokih na Hvar nekaj popravit, jaz pa sem v loncu, ki mora biti najmanj dvakrat tako širok, kot je globok, na kamnitem ognjišču s skalam sezidanim dimnikom kuhal tisto veliko reč in kaval ji je delal družbo in borove iglice so bile tople od sonca in težko vino, težko v božjo mater, se je razlivalo po hobotnici in vame tudi in sem si želel samo to, da jih še dolgo ne bi bilo nazaj, čeprav bi vedel, da enkrat vendarle pridejo, »če bom trenutek kdaj poprosil, kako si vendar lep, postoj!«, in so prišli na sedmih boforih, kaj pa je to, sedem boforov, kot sedem škratov, kot kakšni Stari Grki. In samostan Blaca na Braču, uvala in kamnita pot do dominikanskega samostana, kjer smo kuhali brodet iz Matejeve osti in od vina, ki ga je dala hipijevska družina, ki je čuvala samostan, in potem smo igrali na klavirčembalo, jaz
tisti dve vaji iz Bayerja, ki ju pomnim za vse čase, 42. in 56. la-la-lala-la la-lala - se spomnite? Potem smo srali na sekretu na samostanskem dvorišču, ki je visel v skalni steni kot v Tibetu, in padalo je, padalo je, padalo osemdeset metrov globoko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani