nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kot gre brati v novejši monografiji Šmarna gora avtorjev Avguština Laha in Matevža Lenarčiča (1998), se je število obiskovalcev začelo kontinuirano večati po drugi svetovni vojni, ko so povezali Ljubljano z vznožjem hriba s tremi avtobusnimi progami.
Avtorji del o Gori sicer radi omenjajo slovite Slovence, ki so se svojčas zadrževali na njej: največjega narodovega poeta Franceta Prešerna, recimo, ki je hodil na obisk k svojemu stricu Jakobu, med letoma 1830 in 1837 kuratu v cerkvi Matere božje (sezidane v baročnem slogu v prvi polovici 18. stoletja na ruševinah prejšnje, gotske, narejene po načrtih stavbenika Gregorja Mačka, slikar Matevž Langus pa je avtor ene od večjih fresk v njej), pa »triglavskega župnika« Jakoba Aljaža, domačina, rojenega v vasici Zavrh ob vznožju hriba, konec 19. stoletja se je na Gori zadrževala bratovščina Piparjev, ki ji gredo zasluge za ustanovitev Slovenskega planinskega društva ... Na Goro se zgrinjajo
tudi znani novodobniki, od nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je menda redno zahajal na vrh ob jutrih (zadnje čase niti ne več tako pogosto, pravi Ledinek), in drugih politikov, poslovnežev, športnikov in preostalih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani