nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Izboljševalec sveta, paničar, nihilist, je rečeno nekje v Bernhardovem besedilu (v polnozvenečem prevodu Mojce Kranjc) in tak bi lahko bil kompletnejši naslov njegove igre, ki pa se »zadovolji« samo s prvim izmed treh opisov osrednjega junaka z istim imenom. A tudi s tem ni nič narobe, čeprav je Izboljševalec sveta (Der Weltverbesserer) v tej Bernhardovi nepresegljivi igri, ki s skrajno dosledno govorico priklicuje v spomin tako Molièra kot Becketta, še marsikaj: absolutist in tiran, čemernež in nergač, perverznež in skopuh, genij in cinik, pisec univerzalnega traktata in bebavi norec, namišljeni bolnik in mrlič pri živem telesu, skratka, kepa človeškega mesa, ali še bolje, kup dreka. Pred nami - v uprizoritvi v zanesljivi in ekonomični režiji Dušana Mlakarja postavljen v samo središče odra, na »molièrovski« naslanjač - je nihilistični skupek, zavit v ironični, sarkastični in gnevni ovoj »izboljševalca sveta«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani