nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
In takoj je treba pristaviti: tako rekoč vse - od Cankarjevega Ščuke (ljubljanska Drama 1958) do Eddyja Watersa (Griffithsovi Komiki, SNG Maribor 2003) - sodijo med tako imenovane karakterne in ne med tiste junaške in ljubimske, ki po navadi in vsaj v začetnih ustvarjalnih letih »doletijo« mlade igralce. Med obe pravkar omenjeni vlogi je, seveda po okrutno strogem izboru, treba šteti vsaj še tele Bibičeve umetnine: Shakespearovega Norca v Kralju Learu, Edka v Mrožkovem Tangu, Marata v Weissovem Zasledovanju in usmrtitvi Jeana Paula Marata, Pozza v Beckettovem Godotu, Točaja v Strniševih Žabah, Luko v Lužanovi monodrami Živelo življenje Luke D., Voranca v istonaslovni Zajčevi drami, Maleka v Partljičevi komediji Moj ata, socialistični kulak - ta lik sodi ob šarmantnem pisatelju in odvetniku dr. Janezu v Jurčičevem in Klopčičevem Cvetju v jeseni ter Primožu Trubarju v Jančarjevem in Stojanovem Heretiku med najbolj znamenite in priljubljene Bibičeve filmske in
televizijske vloge - ter Falstaffa v Shakespearovem Kralju Henriku IV. in Cankarjevega Župnika v Hlapcih (Drama SNG Ljubljana, 1996). Med te nosilne karakterne postave bi kajpada morali prišteti še dolgo vrsto podobno markantnih kreacij, ki Bibiča po pravici uvrščajo med vsesplošno priljubljene, tako imenovane legendarne slovenske dramske umetnike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani