nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Celotno zadevo v dnevnem časopisju nad vodo drži le Večerova Čitalnica, ki nekako še vliva upanje v to, da niso vsi nivoji pomešani, da ni vse mogoče in da ni vsak mimoidoči merodajen za izrekanje sodb o umetnosti.
Če za trenutek prestopim z mikro nivoja na makro nivo in napišem še nekaj sprotnih misli v zvezi s Književnimi listi nasploh, moram izpostaviti, da njihov problem niso samo recenzije, niti ni njihov centralni problem zmanjšan obseg, ki, razen v poletnih številkah, praktično onemogoča objavljanje daljših tekstov, sistematičnejšo razgradnjo in razprostiranje misli. Problem je, da so polni informacij in tekstov, ki nekomu, ki je pisatelj, (pisateljem naj bi bili, vsaj po mojem, prvenstveno namenjeni) in ki bi bil rad s svojim pisanjem hkrati del nekega merodajno reflektiranega »lokalnega« procesa in tudi procesa, ki se dogaja v korespondenci s svetovno literarno sceno, nudijo ob redkih prebliskih le malo zanimivega branja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani