nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Kaj bi bil jaz brez tišine, ki je takrat nastala v meni; kaj brez vsega tistega doživetja, v katerem sta resničnost in čudež postala eno; kaj brez tednov predanosti, zaradi katere prvič nisem ničesar izgubil; kaj brez skromnih uslužnosti, ki so v meni prebudile pripravljenost, o kateri nisem še ničesar vedel; kaj brez tedanjega nočnega bedenja, ko mi je zimska noč hladno ležala na očeh, ki sem jih zaprl in v to zapiranje s seboj vzel daljno zvezdo, ki se je skrivala za viticami vinske trte; ko je bila preprosto tišina, tišina pred tisto največjo tišino, ki je še nisem poznal...
Tedaj sem opazil, da je bil tak božič še tu in da ni bil nekaj minulega, ampak nenehno, večno božično praznovanje, h kateremu se lahko notranji obraz obrne vedno, kadar začuti potrebo... Iz vsega tega se je v meni rodila sposobnost, da božič lahko doživim tudi v samoti, ne da bi me bilo strah in ne da bi bil zaradi tega žalosten.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani