nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Del pregleda na naslovno temo namreč že pred njim opravi Andrej Inkret v razpravi z naslovom Korun & Cankar, tako da je Novakov pogled nujno zožen. »Fenomenologija slovenskega duha«, ki jo Novak zazna v Korunovih režijah slovenske dramatike, je tako lahko zgolj hipoteza, izražena z vprašanji (torej zgolj v interpretativnih izhodiščih), ki bi jo moral avtor v »naslednji« monografiji o Korunu še razviti.
Če je pomanjkljivost prispevkov, kakršen je Novakov, striktno kronološki pristop (z izjemami) ter razbiranje pogosto linearnega razmerja med uprizoritvijo (ali še bolje: spominom nanjo) in njenimi kritiškimi odzivi (pred to metodo niso imuni tudi nekateri drugi zapisi), pa je njegova dobra stran ta, da Korunovo delo nenehno postavlja tudi v jugoslovanski kontekst (čeprav je Korun zunaj Slovenije režiral izjemno redko, pa je bil njegov vpliv na gledališče v jugoslovanskem prostoru velik) in da v prehodih iz obdobja v obdobje (pri čemer se
Korunova lastna periodizacija ne prekriva vedno s tisto, ki jo zazna Novak) analitične izsledke kljub vsemu strne v načelnejša teoretska spoznanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani