nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tri verzije življenja (Trois versions de la vie, v prevodu Suzane Koncut) uspešne francoske pisateljice in igralke Yasmine Reza so zagotovo dramaturško in igralsko zanimiva predloga, ki se na videz rašomonsko poigrava s tremi interpretacijami iste situacije: spodletelega (prezgodnjega) obiska para Finidorijevih (da bo nekaj narobe, je jasno že v njunem prizoru s strgano nogavico) pri Henriju in Sonii (kjer slabo voljo napovedujejo glasovi otroka, ki ne more zaspati). Vendar je bolj kakor variiranje dramskega materiala (v zvezi z Rezino dramaturgijo je najpogosteje omenjena žanrska oznaka bulvar, ki pa se zaradi izvirnih avtoričinih dramaturških postopkov temu predvidljivemu polju že izmika) pomembno iskanje nespremenljivega v igri in svetu, tistega »najglobljega bistva«, ki bi bilo absolutna podlaga vsemu relativnemu na površini.
Toda Rezin dramaturški trik je ravno v tem: ni toliko pomembno, da se skozi igro spreminjajo osebe,
pomembnejše je, da vsaka (tako verzija kot oseba) od njih pogreša tudi kar koli univerzalnega; vse je prevrtljivo, spodmakljivo, izgubljeno v »temni snovi« vesolja, od koder se od časa do časa zasvetlikajo samo takšne ali drugačne »verzije življenja«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani