nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Če seveda pustim ob strani dejstvo, da bi kot novinar, ki resno jemlje svoje delo, g. Bohte moral biti še kako zainteresiran za poglobljeno in stvarno razpravo o prednostih in slabostih članstva v tem vojaškem zavezništvu, pa ob tem nikakor ne morem spregledati njegovih argumentov proti takšni razpravi, ki so v najboljšem primeru zavajajoči, v najslabšem pa (zavestno?) demagoški in populistični.
Tako g. Bohte v razpravo o članstvu ali nečlanstvu Slovenije v zvezi Nato perfidno vplete zgodbico o poti samouničenja, ki so jo izbrali Srbi s tem, ko so na volitvah izbrali Miloševića za predsednika države, ob tem pa pozabi pripomniti, da so večinski del tega uničenja popolnoma (in ne »bržkone«, kot piše g. Bohte) v nasprotju z določbami mednarodnega prava povzročile z osiromašenim uranom oplemenitene bombe zveze Nato. Zato Bohtetovega pisanja ni mogoče razumeti drugače kot poziv Slovencem, naj o Natu raje ne razpravljajo, če pa že, naj se na
referendumu vsekakor odločijo zanj: če se ne bodo, utegnejo namreč deliti usodo prebivalcev Severne Koreje, Iraka in Srbije ter tako zmrzovati zaradi pomanjkanja nafte, stradati in životariti zaradi prepovedi uvoza zdravil in hrane ter umirati za rakastimi obolenji kot posledico uporabe nizkoradioaktivnih sredstev na njenem ozemlju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani