nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Romantika je bolj od hladnega razuma cenila domišljijsko svobodo; »Kjer pa imajo raje somrak in skrivnost kot jasnost in treznost, kjer zaklinjanju bolj zaupajo kot analizi, kjer mislece cenijo predvsem, če pesnijo, in pesnike, če ne mislijo ... seveda ne more biti prostora za kritiko; tedaj mora ta izgledati kot nekaj nadležnega in spotakljivega.« Zato seveda ne preseneča tale Lukácseva oznaka: »Za pisatelja je na splošno 'dobra' tista kritika, ki ga hvali ali ki raztrga njegove tekmece, 'slaba' pa tista, ki ga graja ali hvali njegove tekmece.« Večina kritikov iz tega razloga po Reich-Ranickem piše naklonjene oziroma vljudne ali vsaj zapletene in nerazumljive kritike, saj to pri ocenjevanem avtorju - pa tudi pri bralcih - ne zbuja odpora in nezaupanja do kritika in je takšne kritike seveda mnogo udobneje in tudi varneje pisati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani