nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Do določene mere bi jih lahko pojasnili s tem, da zahodni strokovnjaki Kitajsko najprej primerjajo z njeno okolico, in se jim zdi pomemben njen potencial za izognitev indonezijskemu gospodarskemu kaosu ali japonski kronični depresiji, medtem ko domači analitiki gledajo predvsem v svojo prihodnost in njihove primerjave se gibljejo po črti kitajske nedavne gospodarske zgodovine, ki so jo označile še ne povsem presežene katastrofe, kakor sta velik skok naprej ali nasilna kolektivizacija kmetijske proizvodnje. Zavedajoč se razlik v pogledih so kitajski ekonomisti včasih cinični in začenjajo svoje eseje z opisi Pekinga, katerega družbeni proizvod na prebivalca presega 3000 dolarjev, ali Šanghaja, kjer je družbeni proizvod na prebivalca 4500 dolarjev, skozi oči Zahodnjakov, potem pa ugotovijo, da tujci »duhajo cvetlice, medtem ko jezdijo na konju« (kar je kitajski rek za površen odnos do kakega vprašanja), in jim priporočajo, naj zavijejo z avenij, širokih po 50
metrov in obdanih z razkošnimi nebotičniki, in si ogledajo, kaj Kitajska dejansko je.
Ta država, ki je v Pekingu in Šanghaju videti kakor sila, pravi Yu Zuyao z Ekonomskega inštituta Akademije družbenih ved, je pravzaprav neindustrializirana provinca sveta, s slabimi 800 dolarji letnega dohodka na prebivalca, kar je le petina svetovnega povprečja, s družbenim bruto proizvodom, ki tvori zgolj 3,6 odstotka svetovnega (ameriškega je za 32,6 odstotka svetovnega), po konkurenčnosti na 39. mestu na seznamu Svetovnega trgovinskega foruma 75 držav (ZDA so na drugem), z izvozom, ki v skupni svetovni trgovini dosega le 5,4, in uvozom, ki tvori le 3,2 odstotka globalnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani