nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Če pustimo ob strani njegovo delovanje v Gledališču Ane Monró, je zdaj njegova komika bolj umirjena; ko najde ustrezno gledališko formo, se posveti temu, kar je zanj najpomembnejše: poeziji. Roza je že sam po sebi teater, prepoznavna faca z značilno mimiko in govornim podajanjem, vse drugo je v tej zvezi zanemarljivo in za pretirano kritičnega opazovalca celo ohlapno, nenadzorovano, spakljivo. A Roza ni šolan igralec in njegovo generično izhodišče je improvizacija, zaupanje v trenutni navdih in spontano rešitev, ki jo ta navrže.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani