nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Svoje »spomine« (tokrat na umetniško grupacijo, ki ji je v določenem obdobju pripadal) in svoje vizije (na predstavi npr. nosi na prsih Potočnikovo »biblijo« o letenju) želi »altruistično« deliti z drugimi, najprej z igralci (v vlogah znamenitih protagonistov ruske avantgarde), nato pa tudi z gledalci oziroma preostalimi udeleženci uprizoritve. Ta iz svoje »instalativne« faze tako na trenutke preide v performans ali happening, v katerem se gledalec počuti prijetno, Živadinov pa ga s svojo (priznajmo, ne tako naivno, kakor je videti) gesto dokončno potegne v svoj atraktorski mehanizem. To je pozicija gledališkega ustvarjalca par excellence: manipulator in skušnjavec, prerok in mesija, demiurg in pokončevalec, predvsem pa človek, ki je s svojo umetnostjo - npr. s koncem Supremata, tik preden publiko nažene iz dvorane - sposoben pretresti tudi še tako skeptičnega gledalca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani