nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
V človeški zavesti se je že v starih kulturah izoblikoval dvojni pomen kače, v kateri se prepletata prapočelo ustvarjanja in uničevalnost, ki pa še ni imela prizvoka diaboličnosti, kar je kači prisodilo judovsko izročilo in po njem tudi krščanstvo, poudarja dr. Šerbelj. Tako je bila božanska kobra v starem Egiptu naglavni okras faraona, nekakšno utelešenje vsemogočnosti vladarja, ki skrbi za blaginjo podložnikov, a lahko z enim zamahom vse uniči; v galeriji likov egiptovske mitologije je najti Apofisa, kačo iz podzemlja, ki vsak večer požre sonce, a jo ponoči bog Horus premaga in žareča krogla se vsako jutro spet povzpne na nebo. V različnih kulturah kačo povezujejo s plodnostjo, ponekod je odigrala vlogo oplojevalca: v antični Grčiji so se neplodne Grkinje napotile v Eskulapovo svetišče (Eskulap je bil bog zdravilstva, ki so ga upodabljali s kačo, simbolom življenja, saj se levi, s čimer naj bi si obnavljala mladost), tam pa jih je v snu oplodila kača.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani