nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Prispodoba za to je Markiz Livija Bogatca, po vsem sodeč B-kategornik v zbiranju ženskih »trofej«, a vendar hotno opravljen v pikčasto spalno haljo in svileno spodnje perilo pod njo (kostumi Slavice Radović!). Igralsko poglavje zase je Fabricij Borisa Cavazze, ki s karizmatičnim pogledom svoje prezence paralizira ves oder - redkobeseden »svarunski« tip nabitega telesa, z velikim M, sentimentalno izvezenim na svoji lakajski opravi, z diskretno ljubosumnostjo v očeh, z občutkom za izžemanje napitnine polnih gostov in za tempiranje replik v natanko pravi stotinki sekunde (vse to sinhronizirano z glasbo Mirka Vuksanovića), je tudi končni zmagovalec »lova« na Mirandolino. Saši Pavček je naslovna vloga kot ulita, po izkušnji z Bužco pred leti morda le ne tako presunljiva. Njen nastop je »furbarija«, ki prepriča tudi Viteza: Vojko Belšak, zakrknjeni in decidirani mizogin, namrgoden tič izborne slovenske izreke (tujek sredi tega primorskega miljeja, ki ga
narečno utiri Adrijan Rustja), izrazite obrazne mimike, belega gvanta, brez poznavanja osnov omike in brez odprte čakre za ženske, jo odkuri, še preden Mirandolina sede in »sešteje«, da se bo poročila s Fabricijem. »Viteška« načelnost, prikazana s precej neopaznim satiričnim očesom, se sesede.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani