nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Aliza Kezeradze, Pogorelićeva žal že pokojna žena in učiteljica, je namreč izhajala iz te šole (njen profesor je bil Silotijev učenec). Ko je Pogorelić izrazil žalostno ugotovitev, da se je ohranilo tako malo pianistov, nadaljevalcev izročila Lisztovega pianizma do danes, je posredno odgovoril na vprašanje, zakaj je izbral tak program: ker se osebno čuti odgovornega, morda kot eden poslednjih pianistov na svetu, ki vez z Lisztom še vzdržuje, čeprav je hkrati izrazil prepričanje, da so umetnostna znanja neprenosljiva.
V tej sli po lepoti, brezkompromisnosti in zvestobi zgodovinskemu pianizmu, zavedanju minljivosti živega izvajanja in zgolj »hieroglifskosti« notnega zapisa, če ga nihče ne zna danes oživiti, ter posledično »sodobnosti« vsega, kar izvajaš, ne glede na to, ali sta to Bach ali Šostakovič, je Ivo Pogorelić brez dvoma vedno bolj osamljen (bojim se, da tudi nerazumljen) in hkrati velik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani