nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Njegova postavitev, ki ji selektivnosti in ubranosti nekoliko zmanjka v finalnem prizoru rokodelcev na Tezejevem dvoru, vsekakor izzveni kot razkošno ugledališčenje čudeža ljubezenskega in umetniškega preraščanja samote in minljivosti.
Odprta scenografija Kasparja Zwimpferja je ponujala režiji imanentno gledališke možnosti hipnega prostorskega in časovnega prehajanja z uporabo pomenljive klasične odrske klančine iz pobarvanih desk (z več odprtinami v pododrje), rdečega pramena žametne zavese v sredini horizonta v ozadju, obešene na premičnem odrskem vlaku, ter več poslikanih zaslonov različnih formatov, s katerimi je bilo mogoče v hipu iz tal zgraditi tudi interier (denimo knežjega atrija ali grobnice), ponuditi protagonistom ozadje ali jim omogočiti, da za zaslonom »neopazno« pridejo na prizorišče ali izginejo z njega. Kostumografija Gertrude Rindler Schantl je likovno podobo uprizoritve ubrano dopolnjevala s širokim razponom barv in
krojev; od pravljično-domišljijskih zemeljskih kostumov škratov in vilinskih bitij, »zakmašnih oblek« rokodelcev in ljudsko burkaških kostumskih improvizacij v njihovi igri o Piramu in Tizbi do domala sodobne salonske elegance na Tezejevem knežjem dvoru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani