nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
S tem sicer ni nič narobe, le da v Jovanovićevi uprizoritvi težko najdemo še kak drug »smoter«. Res je, da igro v »novem« prevodu (sicer je ta delo Milana Jesiha) bolje razumemo, res je, da njenim osebam in situacijam laže najdemo ustrezne korelate v »vsakdanjem« življenju in da se na koncu nemara celo vprašamo o razcepljenosti našega sveta in nemoči absolutne ljubezni v njem - a vse to zgolj v nekam poenostavljenem »komedijskem« okviru. Le nekaj trenutkov je namreč v tej postavitvi, ki jim lahko pripišemo tudi »metafizični« pridih, in Romeo in Julija iz zarisanega konteksta ne izstopata, imanenten del sveta sta, v katerega sta po volji usode padla, njuno naprezanje od prvega poljuba do zadnjega odpoljuba pa je v izhodišču, kot tolikokrat doslej, obsojeno na neuspeh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani