nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Že iz teh besed, ki razpravo uvajajo, je razvidno, da avtorja nista merila na površinsko ali zgolj aktualistično kritiko negativnih družbenih teženj, temveč sta skušala predstaviti svoj pogled na globlje filozofsko jedro neizogibno paradoksne dialektike razsvetljenstva. Rezultat je bilo delo, ki je vplivno in celo razvpito iz več razlogov: zaradi jedkega, fluidnega, esejistično-asociativnega in obenem lucidno diagnostičnega sloga, ki ga je zlasti Adorno v poznejših objavah stopnjeval do dražljive in razdražljive meje razumljivosti; zaradi konstrukcije celote, ki je združevala pojmovno definicijo, filozofijo zgodovine, kulturno-politično ekspertizo, aforizme, domala alegorijo (ekskurz o Odiseju) in »case study«; končno seveda zaradi »miselne vsebine« in filozofskega žanra, ki mu to delo pripada, s tem ko je na eni strani sorodno Marxovi kritiki zgodovine in na drugi Heideggrovi kritiki metafizike.
Čeprav je Dialektika
razsvetljenstva precej naporno branje (prevajalci, ki so bili svojemu opravilu kos, vsekakor zaslužijo priznanje), je mogoče - tudi s pomočjo drugih objav obeh avtorjev - osnovno idejo dela vendarle dovolj jasno zaznati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani