nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tomaž Pandur je karizma, ki kot magnet privlači najrazličnejše opilke, pomene, imena in vznemirja gledališke duhove tako doma, kot zunaj naših meja. Že ko dvajsetletnik je izzval teoretike in kritike, da so po njem imenovali celoten gledališki stil - Pandurtheater - da bi lažje označili razkošno vizualnost in zapleteno strukturno slojevitost njegovega gledališča. Sam pravi, da je pripadal generaciji, ki ni imela sanj, zato jih je lahko živel in izživel na odru Njegove predstave kot so Šeherezada, Faust, Hamlet, Carmen, la Divina commedia, Ruska misija in Babylon... tako govorijo v posebnem jeziku simbolov, mitov, arhetipov, v zapletenem jeziku sanj, hkrati pa izpolnujejo Artaudovo idejo, da mora teater povzročati bolečino, kot udarec v želodec.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani