nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Začne se pri tistih najbolj preprostih, na videz neškodljivih, neprijetnih in negativnih malenkostih, ki vključujejo ironijo, cinizem, žaljenje in sarkazem v medsebojnih odnosih, nadaljuje pa z opravljanjem in ogovarjanjem, širjenjem drobnih neresnic o žrtvi, ki sčasoma pogosto prerasejo v velike, neredko celo usodne laži, ki botrujejo socialni izolaciji, ožigosanju in degradaciji subjekta oziroma tarče tovrstnega, načrtnega, uničujočega verbalnega nasilja.
Njim ob bok stopa premišljeno ustvarjanje nespodbudne, nezdrave klime v delovnem okolju žrtve, pa zadrževanje in prikrivanje pomembnih podatkov, novic in informacij, okužba računalniških datotek z nevarnim virusom tik pred koncem pomembnega projekta, žebelj v gumi avtomobila, tik preden se posameznik tarča nasilja odpravi na pomemben poslovni sestanek, nujen opravek ali službeno pot. »Žrtvi nasilja na delovnem mestu se lahko zgodi, da zjutraj, ko bi morala takoj začeti pripravljati nujne
dokumente za ključnega poslovnega partnerja ali slovesno predstavitev podjetja, najde vrata svoje pisarne zalepljena na podboj s sekundnim lepilom ali pa zlomljen ključ v ključavnici, okno pa je seveda tesno zaprto,« pravi poznavalka tovrstnega vedenja in ravnanja, ki svetuje glede reševanja konfliktnih situacij na delovnem mestu, Margit Ricarda Rolf.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani