nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
S še večjim tempom je opravil študij slavistike, med prvimi v letniku diplomiral l. 1958, odslužil vojaščino in se spričo okoliščin, ki so nastale med tem na ljubljanski slavistiki z odstavitvijo profesorja Slodnjaka, s katerim se je pri študiju najbolj povezoval, zaposlil kot asistent za slovensko književnost pri prof. Petretu v Zagrebu, kjer je že l. 1963 doktoriral; čez šest let je postal v Novem Sadu docent, leta 1975 redni profesor, razvijal področje jugoslavistike, leta 1981 je odšel v Osijek na novoustanovljeno univerzo za profesorja slovenistike in za južnoslovansko primerjalno področje, ki ga je tako teoretično kot s posamičnimi študijami utemeljeval (npr. v knjigi Jugoslavističke teme, 1990). Po zmedah ob razpadu federativne Jugoslavije se je leta 1992 z družino preselil v Maribor in bil na tamkajšnji Pedagoški fakulteti profesor do upokojitve l. 1995, in ko je naslednje leto postal redni član SAZU, je opazno deloval kot tajnik drugega razreda,
zlasti s predstavitvami del akademikov.
To so bile življenjske postaje Jožeta Pogačnika, s katerih je prodiral v svet slovenske literature od njenih začetkov: Brižinski spomeniki (o katerih je napisal tudi obsežno geslo za Slovensko enciklopedijo), protestanti in protireformacija, barok in manierizem, na novo je osvetlil pomen Kopitarja v slovenski (1977) in nemški (1978) monografski varianti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani