nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Vendar o iskanju identitete ne moremo več govoriti kot o metafizično podloženem procesu, gre bolj za nekakšno trzavico, atavistični vzgib, nevralgično razpoko sredi izloščenega spektakla. Nič čudnega, če je prav telo podij te krčevite oscilacije junakov s konca 20. stoletja, telo je še zadnja vez z zemljo, elektroda, ki naj razbudi potopljeno zavest, pri tem pa hkrati njen zadnji okop pred plimo zunanje resničnosti, docela brezoblične, brez točk, ki bi jo osredinjale in ji zagotavljale čisto strukturo. Telo vdre v območje zavesti oziroma njenih ostankov s toliko večjo silovitostjo, brez pripetosti na višja poslanstva in druge akrobacije duha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani