nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Interpretacija bi s prodornejšo dirigentsko osebnostjo, kakor je Hartmut Haenchen, segla dlje, v bližino neizrekljivega, kamor je uspelo Marku Letonji, Marjani Lipovšek in Thomasu Moserju v Pesmi o zemlji. To delo smo kmalu zatem slišali še s Simfoniki RTV Slovenija (toliko o usklajevalski relaciji med orkestroma), v dobri (a manj poglobljeni) izvedbi s slavno solistko Eleno Zaremba, ki jo je pozdravila slabo zasedena Gallusova dvorana, kakršne smo vajeni v zelenem abonmaju; na četrtem koncertu, katerega edini vitalni segment je bil pianist Tomaž Petrač, sem se ob kritiškem vskoku prepričal, kako globoki so slejkoprej padci radijskega orkestra. Žal smo pri SF ob Janáčkovi Sinfonietti doživeli nekaj podobnega: nihče si ni mogel misliti, da se bo skladba pod taktirko Christiana Arminga sprevrgla v izvajalsko grotesko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani