nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Sodobno domačo dramatiko je zastopal Tone Partljič s komedijo iz doma za ostarele Čaj za dve, ki ji v krstni uprizoritvi hrvaškega režiserja Roberta Raponje in posebej po zaslugi človeško prepričljivih igralskih stvaritev Sonje Blaž, Vlada Novaka in Barbare Jakopič Kraljevič ni manjkalo dobrodušne radoživosti, moteče pa je delovalo avtorjevo strankarsko agitiranje. Širokopotezno spektakularnost, čutno dražljivost in minljivost modnih videospotov je prinašal Drakula Dejana Dukovskega v slovenski praizvedbi makedonskega režiserja Aleksandra Popovskega (z obešenjaško distanciranim Radkom Poličem ter premočrtno uničujočim Tadejem Tošem).
K pravirom evropske literarne in duhovne dediščine so segli s svojo vsebinsko najbolj poglobljeno in izvedbeno najprodornejšo koncertno uprizoritvijo »božje besede« iz svetopisemske Jobove knjige, kakor jo je domislil in na odru izmojstril poljski režiser Piotr Cieplak s sodelavci, ki je vlogo
interpreta sporočila prepustil gledalcu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani