nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Včasih želi biti bolj objektivistična, drugič pa se z zamenjavo izpovedne perspektive osebe postavlja v svojski romaneskni dialog, tako da komajda začutiš avtobiografijo, prej nostalgijo, spominjanje posameznih dogodkov, kot kašno spominsko sekvenco. Matičičeva noče delati velike romaneskne literature, ampak ji je bližji lirizem kot nekakšna poslednja sonata, v kateri se strni ves zaokroženi življenjski opus (kot pri Beethovnu ali Schubertu). Njen samogovor o mladosti je še posebej živ, ker avtorica zre na občutljiva leta hkrati z dokumentarno, pričevanjsko pristnostjo in življenjsko zrelostjo; otrok (Anči) in gospa (Ana) paradoksalno živita istočasno. M.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani