nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Založba Škuc, zbirka Lambda / 24; prevedel in spremno besedo napisal Ciril Bergles; Ljubljana 2002; 3255 sit
Na opustelem pomolu, sam, v poletnem jutru pesnik opazuje majhno, črno in svetlo ladjo, ki se bliža; prihaja od daleč, pesnikovo dušo pa v tem trenutku zajame nekakšna morska bolezen, v njem začne rasti boleča milina kot slabost: vsako prihajanje ladje je namreč za pesnika grozeče in tesnobno, saj prinaša s seboj metafizične pomene, ki ga vznemirijo ... V tem duhu se začenja Pomorska oda (po vsej verjetnosti napisana leta 1915) znamenitega in skrivnostnega portugalskega pesnika Ferdinanda Pessoe (1888-1935), ki v knjigi poteka vzporedno v izvirniku in ustreznem Berglesovem prevodu, v širokih, a kljub vsemu izjemno detajliranih potezah, v enem samem dahu, čeprav često prekinjanem s kitičnimi predahi, emotivnimi in na trenutke onomatopoetskimi vzkliki, včasih pa zgolj grafičnimi posegi, s poetičnimi asociacijami v angleškem
jeziku ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani