nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Sicer pa je - po študiju in diplomi iz čiste filozofije - pretežni del poklicnega življenja bil redni profesor za dramaturgijo na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu.
Olikani in omikani Vava, kakor smo ga klicali prijatelji, je bil poliglot in polihistor, ki je svojo ustvarjalno naklonjenost posvečal predvsem gledališču in literaturi, hkrati pa je kot neposredni umetniški oblikovalec napisal nekaj pesniških zbirk (Dnevnik o Uliksu, Pesmi 1952-1959, Aleksandrijska šola, Stare in nove pesmi), dram (Savonarola in njegovi prijatelji, ki jo je uprizorilo tudi SLG Celje, Čiste roke, Orest, Terasa), zbirk gledaliških kritik (Gledališče, gledališče I in II, Gledališki referati) ter knjižnih zbirk esejev (Poezija in kritika poezije, Oblike moderne književnosti, Študije o drami, Profesor matematike in drugi eseji, O tragediji, ki jo je v prevodu Igorja Lampreta lani objavilo Mestno gledališče ljubljansko v svoji znani knjižnici).
Za
Hristićevo poezijo in dramatiko velja, da sta predvsem meditativni in refleksivni, marsikdaj in marsikje naslonjeni na stara, predvsem antična izročila, bolj prav rečeno: zmeraj navdihnjeni iz njih ali ob njih, kajpada tudi takrat, ko govorita o našem kakofoničnem času.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani