nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Kar še ne pomeni, da elementi komedije ne spadajo v zaporniški film med drugo svetovno vojno; poglejte samo Wilderjev Stalag 17 (1953), še vedno najboljši primer »drame o ujetnikih«, ki ubira podobno premiso (ameriški ujetnik je obtožen kolaboriranja z nacisti), le da Wilderjev generalni občutek in humor ilustrirata tako stanje človeškega duha (brezdelje, domotožje, čakanje na konec vojne) kot duha časa (nezmožnost boja proti nacistom, manipuliranje stražarjev).
V Hartovi vojni ni zaznati ne prvega ne drugega, zato si Wilderjev in Hoblitov film ne bi mogla biti bolj različna; prvi jemlje vprašanje patriotizma in vojaške časti kot cinični princip plašnic oziroma (skoraj) pogubne zmote med zavezniki (ovaduh je infiltrirani nacist), drugi kot edino zveličavno metodo za dosego cilja (»za skupno dobro so potrebne žrtve«). Hartova vojna resda ujame duha časa, vendar - simptomatično - ne tistega, v katerem se film dejansko dogaja, temveč onega, v
katerem je nastal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani