nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tega v manjšem prostoru ogromnega Centra Sava uprizarja nenehno curljajoči pesek na sceno, ki je na začetku predstave podobna peščeni oazi. Ko se na njej znajde dobro uigrani igralski zbor več kot dvajset sijajnih solistov: Jelena Đokić, Sergej Trifunović, Petar Božović, Dragan Mičanović, Livio Badurina, Jelisaveta Sablić, Tihomir Stanišić, Svetozar Cvetković, Sonja Vukičević, Ronald Savković in drugi, se pesek postopoma izgublja v sanjah, ki nepretrgoma trajajo poltretjo uro. Če vemo, da je mogoče v nekajsekundnih sanjah preleteti stvarne in zlasti nestvarne dogodke, igralci pa se med predstavo, v natančno, lepo izdelanih kostumih, za kar sta poskrbela Leo Kulaš in Svetlana Visintin, dobesedno spremenijo v živo in pretresljivo zgodbo iz sanj in v sanje, potem so te resničnejše od vsakega belega dne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani