nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zdi se, da smo šele v komaj končanem prejšnjem stoletju bili priče bistvenemu premiku: slikarstvo, kot eden najbolj prvinskih načinov izražanja z zgodovino, ki je gotovo daljša kot podobe v Altamiri, se je osvobodilo. Dokopalo se je do podobne izrazne avtonomije kot v glasbi, ko vsebino določajo sklopi avtonomnih prvin, ko v sliki lahko začnemo razbirati recimo usodnost ploskve, privlačnost oblike, čustvenost črtnega zapisa ali radost barvnih povezav. Tako slika postane samostojen, zaključen organizem z lastnim življenjem in logiko, s svojo zgodovino, trdno umeščenostjo v opus posameznega avtorja, artikuliran tako, da se zgodovinska in civilizacijska izkušnja prepletata s slikarjevim odnosom do sveta, življenja in etike, kjer je v ospredju ambicija biti označevalec časa in prostora z osebno izkušnjo, kjer se lahko strneta čas in večnost, minljivost in prihodnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani