nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Dvorni trg je v novi podobi zmazek ne le z estetskega, temveč tudi s funkcionalnega vidika (skorajda groteskna, agresivna nagnetenost stopnic, ki zaradi nizkosti niso primerne niti za posedanje in ki omejujejo naraven pristop do reke ter silijo človeka zgolj v eno smer, k Čevljarskemu mostu, »čudaku«, ki bi rad zavil levo na Hribarjevo nabrežje, pa ne preostane drugega, kakor da pleza čeznje ali pa dela ovinek okrog njih). Dober arhitekt odpira nove razsežnosti prostora, v katerih se sam kot ustvarjalec izgubi in se za svojim delom ponižno skrije; diletant skuša vsakemu pednju površine »vtisniti svoj neizbrisni pečat« in dela prostoru silo. Ampak po toči zvoniti je prepozno: zdaj pač imamo, kar imamo, in Ljubljančanom je usojeno, da se bodo naslednjih nekaj desetletij spotikali ob tak »neizbrisni pečat« dveh arhitektov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani