nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Patinirani videz njenega intimnega sveta se je tako oprl zlasti na pravljičnost 19. stoletja z njegovo bidermajersko urejenostjo, ki pa je v resnici znotraj vsa krhka, do skrajnosti razbolena in ponekod že malone demonska.
Njeni najbolj resnični in največji prijatelji, ki si jih je sama izbrala, so bili pravljičarji Andersen, Hoffmann, brata Grimm ali avtorja Lenore Bürger oziroma Prešeren in pretanjeni Oskar Wilde ter Niko Grafenauer, ona sama pa je v luči njihovih in svojih umetnin postajala razbolena princesa, žrtvujoča se mala morska deklica, čuteča duša Srečnega princa, pravljična Majhnica in v razgovore oživelih igrač zazrta sanjajoča deklica ali Rdeča kapica, na katero v mračnem življenjskem gozdu preži volk; v zakladnici slovenske literature pa njena podoba živi tudi v mitičnosti njej posvečene Grafenauerjeve Sredozimke. Zrasla je iz umetnosti, bila je temeljni motiv očetove ustvarjalnosti, živela je za umetnost in je tudi v
resničnosti bivala v nadzemskih duhovnih prostorih ter bila celo sama videti prav kot živa umetnina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani