nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Še veliko huje in veliko bolj nevarno je to, da so za hrvaškimi politiki zdaj tudi nekateri slovenski začeli svojo neučinkovitost in nesposobnost v javnosti in medijih vse pogosteje ovijati v notranjepolitično zelo priročne teze, po katerih se z onimi na oni strani meje tako ali tako ne da dogovoriti, ker ničesar nočejo razumeti, ker ne spoštujejo dogovorov, ker je leto spet predvolilno, ker na oblasti niso pravi, ker nočejo podpisati že dogovorjenega, ker oni itak nikoli niso bili pripravljeni popustiti našim, vsakič tehtnim, logičnim in tudi mednarodno edino pravim argumentom.
Predvsem zaradi ustvarjanja takšnega »umetniškega vtisa« postajajo pogajalci v Ljubljani in Zagrebu tudi v očeh mednarodne javnosti vse bolj podobni zadrtim sosedom, ki so zaradi malce postrani vkopanega mejnika drug drugemu pripravljeni ponoči spuščati zrak iz avtomobilskih gum, daviti kokoši, če slučajno zaidejo na tuje dvorišče, in se celo pred tujci tožariti zaradi
sence, ki jo njihova jablana meče na našo solato.
V tako čudnem in po desetih letih tako ponesrečeno razgretem ozračju pa neučinkovita sosedska politika že z rahlo podporo demokratično na pol osvobojenih in pogosto še premalo odgovorno razmišljajočih medijev, ki se v novih časih neradi odrečejo visoko tiražnemu zmerjanju trmastih tepcev z one strani meje, hitro lahko dobi rušilno moč pershingov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani