nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ni pa prijaznega Irca nihče vprašal, kako bi Irci glasovali in ravnali, če bi imeli trideset kilometrov onkraj svoje meje opustošeno Krajino, ki jo je zapustilo 150.000 ali več Srbov in te narodne rane ne bodo pozabili petsto let, malo naprej Bosno, kjer le tuji okupatorji vzdržujejo približen mir, še malo naprej Kosovo, ki bo zanesljivo hotelo na svoje tudi s silo, če ne gre drugače, in seveda Srbijo, ki je deset let živela v izbruhu nacionalboljševizma, smo tisto pri nas definirali že 1989, sama pa vse doslej še ni dognala, kaj je to bilo. Nihče je ne bo denacificiral, Haag za to ni dovolj, tudi Nemčiji sam Nürnberg ni bil dovolj, naposled je potrebovala petindvajset let, preden je Willy Brandt pokleknil v Varšavi in ga Nemci niso linčali za to - koliko bodo potrebovali Koštuničevi nasledniki, da bo nekdo pokleknil pred spomenikom v Srebrenici, ne da bi ga Srbi linčali, in kdaj bo sploh tam spomenik, tega pač nihče ne ve.
»Opazovalec dogodkov v naši državi, pod vtisom nemoči, da bi zaustavili vojne strahote, se težko upre katastrofičnim predvidevanjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani