nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Živadinov je namreč umetnik (v jeziku njegovih učencev: artist), ki živi za umetnost in je v tem srečen. Pustimo banalne podrobnosti ob strani in zapišimo, da je OHorganizem predvsem osvobajajoče odprta, lepa in srečna predstava zrelega ustvarjalca, ki se sicer nemara nikdar ne bo osvobodil samomistifikacijskih pasti in se docela prepustil snovi, ki - to pa je vsekakor treba zapisati - prihaja v povsem originalnem in neustavljivem »ektoplazmičnem« toku samo in zgolj iz Dragana Živadinova.
Ob tej zahtevni, čeprav tekoče izpeljani produkciji (Marko Peljhan), ki v dolgem seznamu sodelavcev izpusti ime avtorja besedilnega dela, je treba omeniti še njeno fascinantno »strojno« podobo, ki pa je paradoksna: vsi ti občudovanja vredni konstrukcijski artefakti Dunje Zupančič (tudi oblikovalke tokrat lepo izčiščenih kostumov) imajo v resnici samo ilustrativno vrednost, so asociativni prebliski s hipnim učinkom, ki večino časa brez funkcije »samevajo« v
prostoru, čeprav je vanje vložena zavidanja vredna količina dela (in denarja); skorajda skulpturalno plastična in dinamična pa je tudi zvočna slika predstave (Kozma).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani