nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Včasih bi šel rad v kakšen teater, ne da bi poznal igro, ne da bi bil že videl igralce, ki nastopajo - šel tabula rasa, brez pred- ali obzgodb. Saj je radovednost človeška, vendar po drugi strani za predstavo ni važno, kako je igra nastala; je pa ta večer, ki si ga delimo, vendar ravno zato, ker nekaj malega o ozadju vemo, hkrati prizorišče še enega paradoksa. Igro, izmišljeno zgodbo, ki jo igralci, podobe podob predstavljajo, kot da se dogaja v relativno odmaknjenem času v nam nedomačem okolju, ruskem, ki ga, iz branja, malček poznamo samo bolj eksoti, smo videli skoz lečo, ki jo je umerilo, v svojem precej posebnem času, neko drugo okolje, srbsko, ki ga tudi ne čutimo za svoje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani