nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Hristiću se pregled izteče v kritično spoznanje, da imamo več teorij o tragediji kakor pa dram, ki jih imenujemo tragedije, in da »lahko o tragediji razmišljamo edinole tako, da imamo pri roki katero od teorij tragedije«, s čimer je tragedija tudi edina književna zvrst, ki za svoj obstoj potrebuje teorijo.
Tragedija je torej hvaležen teoretski objekt (»lahek plen filozofov«), njena teorija pa reducira vse konkretne in parcialne pojave na enotno teoretsko premiso. Hristić drugače od svojih predhodnikov ne opaža enotnosti, temveč ravno nasprotno, različnost znotraj polja tragedije in njeno dinamiko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani