nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Na tej točki izgubi Softleyjev film, grozljivo patetična zgodba brez kančka distance, vso logiko in smisel. Film je v osnovi humanistična elegija in opozorilo človeštvu pred lastnim propadom, podobno kot Wisov izvrstni, prelomni The Day the Earth Stood Still (1951); tako je tempiran, posnet in odigran, toda ko poslušaš Spaceyjev opis življenja na domačem planetu (ni zakonov in orodij nadzora, še več, ni ne družinskih celic ne emocij, reprodukcija je zelo delikatna in boleča), imaš pred seboj podobo brezemocionalnega režima Sieglove Invazije tretjih bitij (1956), nikakor pa ne sveta, ki bi lahko (po čustveni plati, ne nazadnje nas definira) pariral Zemlji. Ne preseneča torej, da si želijo s Protom le norci z oddelka; preseneča njegova odločitev, da ob vrnitvi s seboj vzame žensko, ki je v spisu zapisala, »da je brez doma«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani